APDEJT.si

Kanadska centralna banka (Bank of Canada) je znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, s 2,5 % na 2,25 %, kar je že drugo znižanje zapored. Razlog za to so finančne težave in krčenje kanadskega gospodarstva. Obrestna mera za depozite bo znašala 2,20 odstotka.

Predsednik Trump je sporočil, da so ZDA dosegle trgovinski dogovor z Južno Korejo. Pogajanja, ki so dolgo zastajala, so bila zaključena med srečanjem predsednikov ZDA in Južne Koreje, Donalda Trumpa in Lee Jae Myunga, v Gyeongjuju.

Po raziskavi Banke Kanade je poslovna samozavest v državi še vedno šibka, predvsem zaradi vztrajne negotovosti v trgovini z Združenimi državami. Tarife in nerešena vprašanja glede trgovinskih sporov še naprej negativno vplivajo na podjetja in potrošnike. Nekateri ekonomisti menijo, da bo Banka Kanade zaradi tega verjetno znižala obrestno mero.

Kljub ustvarjanju novih delovnih mest v Kanadi, so nekateri ekonomisti mnenja, da to ne bi smelo ustaviti Banke Kanade pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. V Ottawi se je stopnja brezposelnosti rahlo povečala na 7,1 %, kar je enako državnemu povprečju. Podatki o stopnjah brezposelnosti po provincah kažejo, da je nacionalna stopnja brezposelnosti v septembru znašala 7,1 %.

V Združenih državah Amerike se je ustvarjanje novih delovnih mest avgusta precej zmanjšalo, saj je bilo ustvarjenih le 22.000 novih delovnih mest, kar je precej manj od napovedi analitikov. Stopnja brezposelnosti se je povečala na 4,3 %. Ta statistika je odprla pot znižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve.

Kanada je julija zabeležila upočasnitev inflacije na 1,7 %, kar je posledica znižanja cen goriva. Statistični urad Kanade je poročal, da so se cene bencina znižale za 16,1 % v primerjavi z lanskim letom, predvsem zaradi ukinitve potrošniške cene ogljika. Kljub temu so se stroški živil in stanovanj povečali. Analitiki pričakujejo, da bo inflacija ostala pod ciljno vrednostjo, pri čemer ostajajo prisotna tveganja zaradi ameriških carin. Bank of Canada pozorno spremlja te podatke pri določanju obrestnih mer.

Kanadska centralna banka je ohranila ključno obrestno mero pri 2,75 %, vendar je nakazala možnost prihodnjih znižanj zaradi negotovosti, ki jo povzročajo ameriške carine. Medtem je administracija ZDA sprostila 230 milijonov dolarjev sredstev za šole v Pensilvaniji, kar je prineslo olajšanje izobraževalnim zagovornikom.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je kljub trgovinskim politikam nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa zvišal napovedi globalne gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, saj so se Trumpove trgovinske politike izkazale za manj škodljive, kot je bilo pričakovano. V Kanadi pa centralna banka (Bank of Canada) skoraj zagotovo ne bo spreminjala obrestnih mer, saj ocenjuje pritisk inflacije v luči gospodarske škode, ki jo povzročajo ameriške carine.

Senatorica Elizabeth Warren je kritizirala carinsko politiko prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, saj naj bi trgovinski partnerji ZDA zaradi nje dojemali kot nezanesljive. Warrenova trdi, da so carine zvišale stroške, ki so občutljivi na carine, odložile naložbe v proizvodnjo in prisilile Federal Reserve, da ohranja višje obrestne mere. Medtem ko Bela hiša verjame, da so carine koristne za ameriške volivce, David Mericle, glavni ekonomist pri Goldman Sachsu, meni, da carine verjetno ne bodo povzročile dolgotrajnega obdobja inflacije, in napoveduje tri znižanja obrestnih mer v ZDA letos. Kanadska centralna banka pa je v veliki meri ostala na stranskem tiru glede znižanja obrestnih mer, saj ocenjuje vpliv ameriških carin na gospodarstvo.

Bank of Canada je po marčevskem znižanju obrestnih mer za četrtino točke zadržala svojo obrestno mero pri 2,75 odstotka. Ekonomisti menijo, da bi centralna banka lahko ostala pasivna, saj poskuša razumeti vpliv ameriških carin na gospodarstvo.